Slovenci smo upravičeno ponosni na Jurija Dalmatina in na njegov prevod celotnega Svetega pisma, ki je bil natisnjen leta 1583 z letnico 1584. Prevajal je iz izvirnih jezikov, vendar z močnim opiranjem na Luthrov nemški prevod. Uporabil je tudi že obstoječi Trubarjev prevod Nove zaveze (1555–1577) in Psalmov (1566), ki ga je večinoma le posodobil. Jezik kranjske, koroške, štajerske in goriške pokrajine, ki je bil šele malo pred tem poimenovan »slovenski«, je s tem prestal odločilni preizkus in se uvrstil med redke svetovne jezike s prevodom celotnega Svetega pisma. V zvezi s tem se v javnosti omenjajo različne številke, kateri po vrsti naj bi bili. Na Svetopisemski družbi, ki skrbi za slovenske prevode Svetega pisma, smo te številke preverili.
Seznam prvih dvajsetih natisnjenih Biblij v različne jezike je naslednji (naveden je samo prvi prevod celotnega Svetega pisma v posamezen jezik):
- 1466 nemščina
- 1471 italijanščina
- 1478 katalonščina
- 1488 češčina
- 1526 nizozemščina
- 1530 francoščina
- 1535 angleščina
- 1541 švedščina
- 1550 danščina
- 1553 španščina
- 1561 poljščina
- 1584 slovenščina
- 1584 islandščina
- 1588 valižanščina
- 1590 madžarščina
- 1642 finščina
- 1663 mohikanski jezik
- 1678 jidiš
- 1679 retoromanščina
- 1688 romunščina
Slovenci si delimo 12. mesto z Islandci in glede na to, da je bil naš prevod natisnjen že leto prej, je povsem ustrezno reči, da smo na 12. mestu.
Pri tem pa moramo upoštevati naslednje: tu so upoštevani le prevodi celotnega Svetega pisma, se pravi Stare in Nove zaveze. Če bi gledali, kdaj je bila prevedena samo Nova zaveza, bi bil seznam precej drugačen. Trubar jo je na primer v slovenščino do konca prevedel šele leta 1577, medtem ko je sam uspešno organiziral prevod v hrvaščino (v glagolici) oziroma srbščino (v cirilici), ki je bil v vsaki pisavi posebej natisnjen že leta 1563. Pri Novi zavezi so bili torej Hrvati in Srbi pred nami, medtem ko so celotno Sveto pismo v svojem jeziku dobili šele v 19. stoletju.
Nadalje je treba upoštevati, da so zgoraj navedeni le sodobni, »živi« jeziki. Če bi šteli še stare jezike, je bila Biblija prej natisnjena še v latinščini, stari grščini in cerkveni slovanščini ter v hebrejščini (samo SZ!). Glede na to bi bili na 15. oziroma 16. mestu.
Seznam tiskov celotnega Svetega pisma v stare jezike do konca 18. st. je naslednji:
- 1456 latinščina
- 1488 hebrejščina (SZ)
- 1517 (stara) grščina
- 1581 cerkvena slovanščina
- 1600 hebrejščina (NZ)
- 1645 sirščina
- 1645 arabščina
- 1666 armenščina
- 1743 gruzijščina
Poleg tega pa je treba upoštevati tudi, da so prevodi Svetega pisma v stare jezike (poleg navedenih vsaj še v koptščino in etiopščino) nastali že v času antike, vendar so dolgo časa obstajali samo v rokopisu. Nekateri od njih se sploh niso ohranili v celoti. Kot je razvidno iz tega seznama, so bili tiskani šele precej pozneje. Po mnenju sodobnih raziskovalcev so že v antični dobi obstajali prevodi celotnega Svetega pisma v grščino, sirščino, latinščino, koptščino, etiopščino, armenščino, gruzijščino, arabščino in cerkveno slovanščino. Če bi torej hoteli upoštevati vse jezike sveta vseh časov, bi morali reči, da smo Slovenci 21. narod, ki je dobil celotno Sveto pismo v svojem jeziku.
Viri:
- Bernhard Pick: Translations of the Bible, American Bible Society, New York, 1913.
- A Guide to Bible Translation: People, Languages, and Topics (Philip A. Noss in Charles S. Houser, ur.), United Bible Societies, Swindon, 22020
