Sveto pismo je bilo zame vedno pomembno in to sem spoznala, ko sem bila mlada. Pregovori 3,5–6 so postali vodilo mojega življenja: »Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj. Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.«
Ker resnično verjamem v to, res, resnično verjamem v to, me nič ne skrbi. Za nas kot kristjane, ne glede na to, ali pride bolezen, ali izguba služba, ali smrt,.. Kar koli, na kar naletimo, je na voljo tolažba. Če v to resnično verjamemo, kako nas lahko karkoli skrbi?
Sveto pismo mi je podarila družina. Moja babica je bila izjemno modra. Kot najstnica sem hodila k njej in skrbela zanjo. Ob vsaki priložnosti je citirala svetopisemske verze in ta iz pregovorov je bil eden izmed njih. Občudovala sem njeno vero in trdnost. Še posebaj se spomnim dogodka, ki me je takrat bremenil. »V šoli sem bila deležna zasmehovanja in ustrahovanja, ker sem hodila v cerkev. Toda moja babica je rekla: »Ni ti treba skrbeti zaradi tega. Moli in ne skrbi.”
Te besede so se mi utisnile v spomni za vedno. Imela sem mnogo težkih trenutkov v življenju, a ker je bila ta misel “vcepljena” vame, sem jo sčasoma ponotranjila. Ter me je nehalo skrbeti. Vsak dan prosim za mir in se priporočam Gospodu, da ne glede na to, kaj se mi zgodi, bova to rešila skupaj. Živim vsak dan znova v tem prepričanju, da je On večji od vsega.
Zaradi tega uživam vsak dan.
