Za Nahid in njeno ekipo pri Iranski svetopisemski družbi so bila zadnja leta izjemno naporna. Njihovo delo je že samo po sebi težko, vendar so politične in družbene razmere v Iranu to poslanstvo še dodatno zapletle.
Nahid služi Irancem po vsem svetu, vendar sama ne more obiskati Irana. Biblična družba je bila iz države izgnana leta 1990, zato od takrat deluje v diaspori. V Iranu je namreč nezakonito imeti Sveto pismo ali izvajati krščanska bogoslužja v glavnem jeziku države – farsiju. Iranci, ki kljub temu sprejmejo krščansko vero, se v vsakdanjem življenju pogosto soočajo z resnimi nevarnostmi.
Kljub tem omejitvam pa mnogi poročajo o tisočih spreobrnjenjih. Nahidin dolgoročni cilj je služiti hitro rastoči krščanski skupnosti in v Iran prinesti več kot milijon izvodov Svetega pisma.
Protesti, ki so spremenili razmere
Ob koncu lanskega leta so v Iranu izbruhnili množični protesti zaradi težkega gospodarskega položaja in represivnega delovanja verske oblasti. Ti protesti so postali največji ljudski upor po revoluciji leta 1979, ki je privedla do nastanka Islamske republike Iran.
Ko so protesti začasno potihnili po nasilnem odzivu državnih sil, je Nahid dejala, da je razmere težko opisati. Položaj je zelo težak, vendar hkrati čutijo podporo in molitve ljudi po svetu.
Protesti so se kmalu ponovno razplamteli. Mnogi Iranci so javno žalovali za svojimi bližnjimi, ki so izgubili življenje v nasilju, in s tem odkrito kljubovali oblastem. Intenzivnost dogajanja – tako odpora ljudi kot odziva oblasti – je presenetila mnoge, tudi Nahid.
»Iran se spreminja iz dneva v dan,« pravi. »Ni več takšen kot včeraj in jutri bo spet drugačen. Zelo kmalu bi se lahko zgodilo, da se vrnem v Iran in ponovno odprem biblično družbo.«
Kar je bilo nekoč oddaljeno upanje – da bi vsak kristjan v Iranu imel dostop do Svetega pisma – se zdaj zdi kot resnična možnost. Obstaja upanje, da bi biblična družba nekoč lahko delovala odprto in da bi se Iranci svobodno srečevali z Jezusovim sporočilom.
Nahid pravi: »Ko gledam, kaj se dogaja, se zavedam, da bom morda nenadoma morala oditi v Iran in ponovno prevzeti našo pisarno. Stavba je v rokah oblasti, vendar še vedno obstaja.«
Božja beseda kot vir ozdravljenja
Če se bo Nahid res vrnila v Teheran in ponovno odprla svetopisemsko družbo, bo pred njo narod, ki je globoko ranjen. Nasilni odzivi oblasti in vojne razmere so prizadele številne družine.
»Ko se bo vse to končalo in bodo ljudje doma,« pravi Nahid, »bo marsikatera družina brez očeta ali matere. Ljudje bodo nosili globoke rane. Mnogi nimajo niti kruha na mizi ali denarja za najemnino.«
Zato Nahid in njena ekipa prevajajo gradiva za pomoč pri premagovanju notranjih ran. Gradiva temeljijo na Svetem pismu, ter so prilagojena razmeram v Iranu. Program Zdravilna Beseda je že pomagal ljudem po svetu – v okoljih, ki so jih prizadeli konflikti, naravne nesreče ali osebne krize. Tudi med Iranci v diaspori je prinesel veliko spremembo.
Del njihovega poslanstva je tudi vsakodnevni spletni prenos v živo, ki ga Nahid skupaj s prostovoljci iz različnih krščanskih skupnosti pripravlja za Irance. Ta program poteka že skoraj šest let – prav vsak dan.
»To je kot velika družina,« pravi Nahid. »Ljudje prihajajo, pripovedujejo o svojih težavah. Molimo zanje, učimo Sveto pismo in mnogi prav skozi ta program sprejmejo Jezusa.«
Vendar so v času protestov oblasti v Iranu omejile internet, zato je bilo zelo težko ostati v stiku z ljudmi znotraj države. »Spomnim se, da nam je nekdo napisal: ‘Molite za nas, gremo na ulice!’ Potem tri tedne nismo slišali ničesar. Zelo smo bili zaskrbljeni.«
Molitev za mir
Nahid si želi, da bi nekega dne lahko v svobodnem Iranu odkrito pomagala ljudem pri celjenju ran in prinašanju upanja. Toda trenutne razmere ostajajo negotove. Napetosti in vojne grožnje v regiji še povečujejo zaskrbljenost.
»Grenak okus nove vojne se meša s sladkim pričakovanjem miru – tako v Iranu kot v širši regiji,« pravi Nahid. »Za zdaj nimamo poročil, da bi bili ljudje, s katerimi sodelujemo v Iranu, telesno poškodovani, za kar smo globoko hvaležni Bogu.«
Ekipa Iranske biblične družbe ostaja pozorna in pripravljena, da se hitro odzove na potrebe ljudi. Ob tem pa še naprej molijo za zaščito nedolžnih ljudi – v Iranu, Izraelu in drugih državah v regiji.
S tem člankom želimo obuditi zavedanje, da imamo Svetopisemske družbe po vsem svetu skupen cilj: da bi Sveto pismo doseglo vsakega človeka. Čeprav so razmere v posameznih državah zelo različne, mnogokrat zelo napete, ostaja poslanstvo enako – prinašati Božjo besedo ljudem in jim v njej odpirati prostor za upanje, vero in novo življenje.
Tokrat predstavljamo situacijo v Iranu, kjer se na prvi pogled zdi skoraj nemogoče, da bi Svetopisemska družba sploh lahko delovala. Pa vendar prav v takih trenutkih znova vidimo, kako Bog odpira nove poti in nepričakovane možnosti, po katerih Njegovo sporočilo dosega ljudi.
Vabimo vas, da skupaj molimo za kristjane v Iranu – da bi lahko svojo vero nekoč svobodno in brez strahu živeli in izražali. V molitvah pa se spominjamo tudi vseh, ki si vztrajno prizadevajo, da bi se to lahko uresničilo.
Iranska zgodba nas spominja, da Svetopisemske družbe niso osamljene ustanove, ampak del svetovne zveze, ki deluje kot bratska mreža sodelovanja in medsebojne podpore. Prav zato se Svetopisemske družbe po svetu odzivamo na krizne situacije in skušamo v nemirni svet prinašati upanje preko Božje besede. Spodnji članek je povzet po zapisu Angleške in inozemske biblične družbe, ki tudi finančno podpira nakup Svetih pisem za Iran. Tudi Svetopisemska družba Slovenije prihaja naproti državam po svetu – letos bratom in sestram v Etiopiji.
