Psalm 23 je bil zame vedno nekaj posebnega. Vedno sem ga imel rad, vendar sem se k njegovim vrsticam še bolj zhatekel v zadnjih 18 mesecih. Marca so mi diagnosticirali četrto stopnjo raka na prostati. To je neozdravljiva bolezen. Moja prognoza je leto do leto in pol, a tega ne moremo predvideti.

Diagnoza je bila zelo boleča, vendar sem vedel, da imam Boga ob sebi in da imam vero. Smrti se ne bojim, vendar si vseeno še nisem želel umreti.

Na pregled sem s seboj vzel prijateljico, ki je medicinska sestra. Veliko mi je pomagala in od takrat sva se zelo povezala in bili veliko več skupaj. Nepričakovano sva oba spoznala, da želiva postati par. Ko mi je povedala, kako čuti, je bil to zame velik šok in hkrati veselje. Poročila se bova novembra letos. Želiva se poročiti, dokler še lahko stojim.

Božji volji sem prepustil, kaj se bo zgodilo: ali bo moj čas prišel kmalu, ali pa bom imel več časa. Psalm 23 povzema vse. To je psalm mojega življenja. Tako sem srečen. Bil sem izjemno blagoslovljen. Obkrožen sem z ljubeznijo. To je neverjetno. Bog je resnično neverjeten. Morda bom živel dlje: vsekakor imam za kaj živeti. Ta psalm me vedno znova opogumlja.