Rog antilope (prim. 2 Mz 19,16), obredno trobilo pri bogoslužju v templju in v shodnicah.
Sveto pismo ali Biblija predstavlja temelj krščanske vere in hkrati temelj evropske kulture in omike, je eden izmed najlepših biserov svetovne književnosti; je knjiga, ki je prevedena v največ jezikov in ki pri mnogih narodih predstavlja prvo tiskano ali cel prvo pisano besedno. Sveto pismo večkrat pomeni začetek pismenosti nekega naroda. Tudi za Slovence predstavlja Sveto pismo vse to in zato smo upravičeno ponosni.
Ob izidu novega celotnega prevoda Svetega pisma v slovenščino (septembra 1996) je Svetopisemska družba Slovenije s sodelavci pripravila pričujočo svetopisemsko razstavo. Razstava želi predstaviti Sveto pismo “od zunaj” (zgodovinski in prevajalski del) in “od znotraj” (umetniški del). Za soliden ogled bo obiskovalec potreboval vsaj pol ure časa. Prva dva dela razstave ga bosta pripeljala do Svetega pisma in v njem ustvarila primerno vzdušje, tretji del pa ga bo popeljal v Sveto pismo, k njegovi vsebini in je lahko tudi izhodišče za meditacijo.
Razstava je skupinsko delo in je nastajala več kot leto in pol. Idejni osnutek smo izdelali skupaj s skupino Slovencev iz avstrijske Koroške, ki so dali tudi pobudo za njeno izdelavo. Osnutek je dodelal Lojze Čemažar. Knjižni del (prevode) je zagotovila Svetopisemska družba. Spremno besedilo k prevodom je pripravil Anton Metelko. Predmete iz judovskega okolja sta iz Izraela pripeljala dr. Jurij Bizjak in p. Peter Lavrih. Spremno besedilo k predmetom je napisal dr. Marijan Peklaj.
Predstaviti želimo (versko) okolje, v katerem je nastajalo Sveto pismo. Razstavljeni so predmeti, ki so bili in so še danes del judovskega verskega izročila in judovske kulture. Začne se s sedmeroramim svečnikom, ki je eden izmed temeljnih simbolov judovstva, nadaljuje s posodama, ki so ju verni Judje uporabljali pri obhajanju Pashe (Velike noči): kelih in poseben velikonočni krožnik. Marsikoga bo navdušila maketa tore; gre za svitek, na katerem je napisano svetopisemsko besedilo, ki ga berejo verni Judje. Temu sledijo deli obleke oziroma oprava, ki jo uporabljajo, ko molijo in premišljujejo iz Svetega pisma: dva molitvena jermena (vsak vsebuje v zapečateni škatlici določene odlomke iz Mojzesovih knjig), molitveno ogrinjalo in značilno judovsko kapico. Predmeti so razstavljeni na dveh panojih, na tretjem pa je dodan še izjemen satelitski posnetek Svete dežele, ki nam prikazuje zemljepisno razgibanost svetopisemskih krajev.
Hebr. tefilím; gr. phylaktéria; prim. Mt 23,5. Dve (zapečateni) usnjeni škatlici, ki ju judovski moški z jermeni pritrjujejo na čelo in na levi nadlaket. To nosijo pri jutranji molitvi ob delavnikih. Vsebujeta štiri na pergament zapisane odlomke iz Postave: 2 Mz 13,1-10.11-16; 5 Mz 6,4-9; 11,13-21. Običaj je nastal iz dobesedne razlage 5 Mz 6,8.
Pomanjšan model ohišja, v katerem je spravljen pergamentni zvitek z na roko prepisanim Mojzesovim Peteroknjižjem v hebrejščini. Tak zvitek Judje uporabljajo za branje pri bogoslužju. Hranijo in prenašajo ga s posebnim spoštovanjem. Navit je na palici z ročajema, da ga je mogoče lepo odvijati in zavijati od začetka do konca.
Slovenci smo ponosni na svojo svetopisemsko prevajalsko tradicijo, ki jo večina, žal, premalo pozna. Zato so na treh panojih predstavljeni temeljni slovenski delni ali celotni prevodi in prevodi, ki so še posebno zanimivi z vidika literarne zgodovine. Začne se s Trubarjevim Evangelijem po Mateju, ki mu sledijo Dalmatinova, Japljeva in Wolfova Biblija, Stritarjev Novi zakon s Psalmi, Gregorčičeva Svetopisemska knjiga Job in Psalm 118 ter Jeremijeve žalostinke, Küzmičev Nouvi zakon, Chraskova in Mariborska Biblija, Ekumenska izdaja Biblije, Jubilejni prevod (Nove zaveze) in najnovejši Slovenski standardni prevod. Pri vsakem prevodu je naveden čas njegovega nastanka, prevajalec oz. prevajalci, pomen in nekatere značilnosti. Iz celote sta lepo razvidni tako protestantska kot katoliška prevajalska tradicija, v zadnjih petindvajsetih letih pa ekumensko oz. skupno prevajanje, ki je pred kratkim “rodilo” vrhunski dosežek slovenske biblicistike: Slovenski standardni prevod (SSP).
TRUBARJEV EVANGELIJ PO MATEJU
(Ta evangeli svetiga Matevsha) – To je prva svetopisemska knjiga prevedena v slovenščino. Izšel je l. 1555. Trubar (1508-1586) je zatem po delih prevajal Novo zavezo, ki je v celoti izšla l. 1582. Leta 1566 je izdal Psalme (Ta celi psalter Davidov). Trubar je prvi prevajalec Svetega pisma v slovenščino in oče slovenskega protestantizma.
DALMATINOVA BIBLIJA
(Biblia, tu je, vse Svetu pismu, Stariga inu Noviga Testamenta, Slovenski, tolmazhena, …) – Gre za prvi celotni prevod Svetega pisma v slovenščino. Izšel je l. 1584. Pripravil ga je Jurij Dalmatin (1547-1589). Pri prevajanju Stare zaveze se je opiral na Lutrov nemški prevod, pri Novi zavezi pa na Trubarja. Dalmatin je bil učenec Primoža Trubarja in Adama Bohoriča (1520-1598). Oba sta mu pomagala pri prevajanju. Dalmatinovo Biblijo so natisnili v Wittembergu na Nemškem in jo v sodih prepeljali na Slovensko.
JAPLJEVA BIBLIJA
Je prvi katoliški prevod celotne Biblije. Pod vodstvom Jurija Japlja (1744-1807) je pri prevajanju sodelovalo več prevajalcev: B. Kumerdej, A. Traven, J. Škrinar, J. Rihar, M. Šraj in J. Debevec. Pri prevajanju so se opirali na Dalmatinovo Biblijo. Izšla je v enajstih zvezkih (9 starozaveznih, 2 novozaveznih) v letih od 1784 do 1802. Prevod je nastal na pobudo ljubljanskega škofa Karla Herbersteina.
WOLFOVA BIBLIJA
Je tretji prevod celotne Biblije v slovenščino. Nastal je na pobudo ljubljanskega škofa Antona Wolfa. Prevajanje je vodil Jurij Volc (1805-1885), kateremu je pomagalo več kot deset drugih prevajalcev (npr. A. Čebašek, A. Gollmayer, L. Jeran, F. Metelko, M. Ravnikar). Prevajali so po Vulgati in nemški Alliolijevi Bibliji, iz katere so povzeli tudi opombe. Prevod je izšel v šestih zvezkih z letnicami 1856 do 1859.
STRITARJEV NOVI ZAKON
Prevedli so ga Josip Stritar (1836-1923), F. Remec (1846-1917) in M. Valjavec (1831-1897). Izšel je leta 1882 in je bil večkrat ponatisnjen. Katoliški krogi so ga imeli za protestantskega. Znane so Stritarjeve besede, da »Sveto pismo ni ne katoliško, ne protestantsko« (tj. nihče si ga ne more lastiti). Stritar je sicer prevedel tudi nekatere knjige Stare zaveze.
GREGORČIČEVA SVETOPISEMSKA KNJIGA JOB IN PSALM 118 TER JEREMIJEVE ŽALOSTINKE
Simon Gregorčič (1844-1906) je pesniško poslovenil navedena svetopisemska besedila, zato ima njegov prevod svojevrstno literarno vrednost. L. 1904 sta v enem zvezku izšla Job in Psalm 118. Jeremijeve žalostinke »goriškega slavčka« so prvič v celoti izšle l. 1944, ob stoletnici njegovega rojstva.
KÜZMIČEV NOUVI ZAKON
Za potrebe prekmurskih protestantov je Štefan Küzmič (1723-1779) iz grškega izvirnika prevedel v prekmurščino Novo zavezo, ki je izšla l. 1771. Pozneje je doživel več popravkov in bil štirikrat ponatisnjen. Prevod se je zelo udomačil v Prekmurju, kjer ga nekateri uporabljajo še danes.
CHRASKOVA BIBLIJA
Češki misijonar Antonin Chráska (1868-1953) je za slovenske protestante prevedel celotno Sveto pismo. Prevod sta jezikovno pregledala F. Govekar in A. Mikuš. Izdala ga je Britanska in inozemska svetopisemska družba l. 1914. Po Dalmatinu je bila to prva Biblija v eni knjigi. Leta 2017 je po več kot sto letih doživela novo izdajo, ki je pravopisno prenovljena.
MARIBORSKO SVETO PISMO
V letih 1959-1961 je škofijski ordinariat v Mariboru izdal celotno Sveto pismo v štirih knjigah (3 starozaveznih, 1 novozavezni). Gre za delo Frančiška Jereta, Gregorija Pečjaka, Andreja Snoja, Matija Slaviča, Jakoba Aleksiča in sodelavcev. Nekateri deli tega prevoda so nastali že v letih 1925 do 1939, nekatere pa so prevedli na novo.
EKUMENSKA IZDAJA
To je pravzaprav Mariborska Biblija v eni knjigi s tem, da so besedilo ponovno pregledali in ga bolj smiselno razdelili, devterokanonične/apokrifne knjige pa združili v poseben sklop in ga v skladu s prakso ekumenskih izdaj uvrstili na konec Stare zaveze. Gre za ekumensko izdajo (ne pa za ekumenski prevod), ki je namenjena tako katoličanom kot protestantom. Prvič jo je izdala Britanska in inozemska biblična družba v Beogradu l. 1974 in je doživela mnogo ponatisov; zadnja dva je pripravila Svetopisemska družba Slovenije.
JUBILEJNI PREVOD
Gre za prevod Nove zaveze, ki je izšel l. 1984 ob 400-letnici Dalmatinove Biblije. To je bil prvi del v okviru novega prevoda celotnega Svetega pisma v slovenščino; pripravili so ga: F. Rozman, A. Rebula, O. Črnilogar in K. Gantar. L. 1990 so Združene biblične družbe izdale ta prevod v žepni obliki z opombami F. Rozmana.
SLOVENSKI STANDARDNI PREVOD (SSP)
Pobudo zanj so dali profesorji svetopisemskih ved na Teološki fakulteti v Ljubljani l. 1980. Gre za prevod, ki je dosledno preveden po izvirniku. Prevod je rezultat petnajstletnega interdisciplinarnega skupinskega dela več kot petdesetih biblicistov-prevajalcev, slavistov, računalničarjev in drugih strokovnjakov pod vodstvom akad. prof. dr. Jožeta Krašovca. SSP je prvi slovenski ekumenski prevod. Izšel je septembra 1996 pri Svetopisemski družbi Slovenije in ob tej priložnosti je bil v Ljubljani svetovni biblični simpozij o razlaganju Svetega pisma.
Ta del tvori dvanajst panojev z umetniškimi slikami akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja. Gre za umetniške slike oziroma podobe posameznih prizorov iz Svetega pisma, ki jih spremljajo ustrezni navedki iz Svetega pisma; navedki so vzeti že iz novega prevoda (SSP). Umetnina predstavlja rdečo nit skozi vsebino Svetega pisma: stvarjenje (ki ga umetnik izvirno predstavi z Izaijevimi preroškimi besedami in z besedami iz Evangelija po Janezu: V začetku je bila Beseda …), življenje v Luči, človekov padec, zaveza Boga s človekom, Božje delovanje v času stare zaveze, nastop Jezusa Kristusa — Odrešenika, govor na gori (Blagor …), poslušanje besede, dar Svetega Duha, velikonočni dogodki (zadnja večerja, zapoved ljubezni, Jezusova smrt na križu, vstajenje) in obljuba večnega življenja. Umetniški del je svojevrstna in unikatna slikarska stvaritev; postavljena je v obliki spirale oziroma polkroga, sredi katerega sta na svitku postavljena kruh in vino: značilna Kristusova simbola. Ob vstopu v umetniški del je pretakajoča se voda, ki naj bi obiskovalcu pomagala razumeti, da je Božja beseda živa in da daje življenje. Nad panoji se spušča prosojna tkanina, ki simbolizira: Bog se je razodel in približal človeku z Besedo, ki je središče Svetega pisma in ki je tu med nami.
Umetniški del razstave hrani Zavod sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.
