Zgodba o Petrovi ponovni zaobljubi Bogu iz Janezovega evangelija 21,15-18 mi veliko pomeni. Bil je preprost in neveden ribič, a je postal tako pomembna oseba v zgodovini Cerkve. Bog bi lahko uporabil kogar koli, vendar je uporabil njega.
Bil sem v vojski in nato v policiji. Nisem bil vzgojen kot kristjan. Vendar sva oba z ženo čutila, da sva na razpotju in da morava nekaj spremeniti. Dobil sem občutek, da me Bog vabi v služenje. Ta odlomek me je takrat še posebaj nagovoril. Bilo je, kot da bi Jezus rekel: “Ali si se pripravljen spremeniti?”
To je bil moj boj. Za novo službo je bilo potrebno, da stvari pustim za sabo. Prišel je trenutek, ko sem moral povedati, da zapuščam policijsko službo. Zapustiti ugledno in dobro plačano kariero ter oditi v neznano je bilo zame strašljivo. Nisem bil zaskrbljen zaradi financ: mislil sem, da je to Božja stvar. Toda kdo želi biti v neznanem? Kdo želi zapustiti udobje in iti ven, iz cone znanega?
Moral sem se odločiti, da sem vse pustil za seboj. Ta odlomek mi je pomagal, saj mi je Jezus ne glede na to, kaj sem hotel, vprašal: “Ali me resnično ljubiš?”
To je bil zame odločilen trenutek.
Od takrat naprej imam Petra pogosto v mislih.
Imate zgodbo, ki bi jo delili? Pišite nam na [email protected]
