Obrazi prostovoljcev in sodelavcev Svetopisemske družbe
V naslednjih mesecih bomo v tej rubriki predstavili naše prostovoljce in sodelavce, ljudi, ki vsak na svoj način pomagajo pri širjenju Božje besede in njenega sporočila pri različnih projektih in pobudah Svetopisemske družbe Slovenije. Za vse od njih lahko rečemo, da s svojim delom udejanjajo stavek iz Pisma Kološanom: »Kar koli že delate, delajte iz srca, kot da delate za Gospoda, ne za ljudi, saj veste, da boste v povračilo prejeli dediščino od Gospoda. Služíte Gospodu Kristusu.« (Kol 3,23–24).
Radi bi se jim zahvalili za njihovo neprecenljivo delo, pri katerem dajejo na razpolago svoje darove in svoj čas, ter tako pomagajo, da Božja beseda doseže in preobrazi srca Slovencev! Za vsakega posebej smo hvaležni Gospodu in zanje molimo!
Danes vam predstavljamo Sandro Kozorog Košuta s Tolminskega, ki je prostovoljka pri projektih aplikacija Sveto Pismo – YouVersion in Svetopisemski maraton
Kdo je Sandra Kozorog Košuta?
Sem profesorica angleškega in francoskega jezika s književnostma, magistrica družboslovnih znanosti, katehistinja, prostovoljka bolničarka, atletska vaditeljica, vodnica PZS… a v prvi vrsti žena in mama treh najstnikov: Lana, Laure in Erazma. Na kratko bi rekla, da me določajo trije stebri: ljubezen do Boga, ljubezen do družine in do ljudi nasploh, ljubezen do športa in narave. Obožujem kolesarjenje, tek, hribe in veliko srečo imam, da to radi počnemo vsi v družini.
Kaj in kako te je pripeljalo do tega, da si se kot prostovoljka pridružila projektu YouVersion, kjer prevajaš vsebine, in zatem ekipi SP maratona?
Za to je pravzaprav kriv moj mož 😊. Nekega dne, tega je dobrih pet let, je na svojo aplikacijo prejel povabilo, ki je šlo nekako takole: »Če imaš Božjo besedo rad in če dobro obvladaš še vsaj en tuj jezik…« In ker ve, da sem velika ljubiteljica jezikov in Božje besede obenem, mi je vabilo pokazal. Najprej sem malo odlašala, ker bi imam res veliko stvari, ki jih rada počnem, potem pa preprosto ‘zaplavala’.
Kako te to delo navdihuje, kaj ti je v izziv?
Delo mi je izjemno všeč in če bi lahko, bi počela samo to, čeprav imam svoj poklic in otroke v šoli neizmerno rada. Delo je sicer prostovoljno, a prevajanju namenim vsako prosto minutko, pa tudi marsikatero urico spanja. Verjamem in vem, da nam je Bog dal talente, ne zato, da jih ‘zakopljemo’, pač pa da jih delimo z drugimi in prenašamo naprej. Vsakemu svojega in na svoj način 😊
Izziv… prepričana sem, da se je naš Tata tam zgoraj pri stvarjenju mojega dne zmotil in ga naredil vsaj za osem ur prekratkega glede na vse stvari, ki jih rada delam 😊
Kako ti pomaga pri hoji za Kristusom? Kako vsak dan živiš svojo hojo z Njim na konkreten način?
Vsekakor vsakodnevni ‘priklop’ na Božjo besedo. Najino druženje začneva že pred 5.00 zjutraj, s ‘kafečkom’, premišljevanjem ob Njegovi Besedi, desetkico …. Potem iz tega črpam ves dan. Vedno bolj. A tudi za to je potrebno vsakdanje delo. Ne pride samo od sebe. V veliko oporo mi je seveda tudi moja družina, saj so molitev, branje dnevne Božje besede, desetka pred spanjem, pa v avtu pred vsakim malo daljšim potovanjem, in naše sodelovanje v župniji del našega vsakdana.
In konkreten primer: pri svojem delu z najstniki se neštetokrat spomnim na Jezusa, ki je človeka postavil pred postavo. Tako namesto kazni, vzgojnega ukrepa ali opomina, moja mladina običajno dobi le vzgojno ‘debato’ na štiri oči, ki se konča z: »Pojdi in ne greši več!« 😊 In pomaga! Zelo! Ali pa, ko pred razgovorom s kakšnim posebej napornim staršem, Jezusu preprosto rečem: »Jezus, ti govori namesto mene!« Na koncu smo še vedno šli domov vsi trije dobre volje: starš, jaz in …. Jezus 😊
Vrstica, odlomek, zgodba iz Svetega pisma, ki te najbolj navdihuje?
Ojeej, veliko jih jeJ Skoraj vsako jutro, ko odprem Sveto pismo, si rečem: »Ooo, waw! Moj najljubši!« Naslednji dan ponovni pride nov ‘moj najljubši’. Moja Biblija je kot otroška pobarvanka, da se moram svojim veroučencem velikokrat opravičevati, ker se v knjige pač ne čečka 😊
Mi je pa med evangelisti najljubši Luka, verjetno zato, ker je bil tudi on ljubitelj jezika 😊, med apostoli pa Jakob. Velikokrat se spomnim stavka: »Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo.« Pa Jeremijev: »Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje.« (Jer 29, 11) In seveda Jezusov nasvet: »Blagor tistim, ki delajo za mir….«, ki je postal že kar del naše družinske molitve.
Kratko sporočilo bralcem teh vrstic?
Eni veliki srečneži smo. Imamo Tata v nebesih, ki nas ima in nas bo vedno imel neizmerno rad. Poleg tega nam je dal Svetega Duha. Tudi nanj se redno obračam in ga ne neham fehtati. Konec koncev nam je sam Jezus naročil, da je treba »moliti, trkati in se ne naveličati.«
Pripravil: Marko Ipavec
