Nedelja Svetega pisma

Nedelja Svetega pisma je praznik Svetega pisma. Je dan v letu, ko se posebej ustavimo in zahvalimo Bogu za dar zapisane Božje besede. Spomnimo se bogate svetopisemske dediščine, ki jo imamo Slovenci in ki nam je danes lahko v veliko spodbudo in navdih. Obenem je to priložnost za iskanje načinov, kako bolje »ravnati z Božjo besedo« (2 Tim 2,15).

Predstavitev, naša temeljna vizija in etos nedelje Svetega pisma je na voljo tukaj. Praznovanje svetopisemske nedelje se je v Sloveniji začelo že leta 1990 na pobudo katoliških biblicistov, zato Slovensko biblično gibanje na ta dan organizira srečanja s predavanji po katoliških škofijah.

Na pobudo Svetopisemske družbe se praznovanju nedelje Svetega pisma pridružujejo razne protestantske Cerkve. Od leta 2017 se s svetopisemsko nedeljo povezuje tudi svetopisemski maraton, ki je neprekinjeno tedensko branje Svetega pisma s spremljevalnimi dogodki.

Beseda ob geslu “Med vami bom hodil.” Svetopisemskega maratona 2021

Paket orodij

Pri Svetopisemski družbi je tudi letos na voljo »paket orodij«, ki jih lahko na svetopisemsko nedeljo uporabite v svoji župniji, skupnosti ali tudi v manjših skupinah. To so najrazličnejši pripomočki, ki posameznikom, skupinam in vsej skupnosti pomagajo k bolj živemu in plodnemu srečevanju z Božjo besedo. Omenjena orodja so v digitalni obliki dosegljiva na desnem seznamu in so razdeljena v več sklopov. S klikom na posamezno “orodje” sem vam odpre stran z njegovo vsebino oziroma z nadaljnjimi informacijami.

Duhovnikom, pastorjem ali voditeljem skupin lahko pošljemo tudi brezplačni paket tiskanih gradiv, s katerimi boste lažje obeležili nedeljo Svetega pisma. Pišite nam na [email protected] in prejeli boste:

20 izvodov knjižnega kazala s seznamom Bistvenih sto,
vzorčni izvod knjige Bistvenih sto,
vzorčni izvod knjige V drami odrešenja,
10 snopičev Daj Besedo,
natisnjene molitve iz gradiv na desni strani,
predstavitev Svetopisemske družbe.

Večina tega gradiva je uporabna tudi ob drugih priložnostih!

Nedeljo Svetega pisma slovenski kristjani praznujemo zadnjo nedeljo v januarju.

Kaj je »Nedelja Svetega pisma«

Praznik Svetega pisma.
En dan v letu se Cerkev posebej ustavi in zahvali Bogu za dar zapisane Božje besede.
Spomnimo se na bogato svetopisemsko dediščino, ki jo imamo Slovenci in ki nam je lahko v spodbudo in navdih tudi danes.
Vzamemo si čas za razmislek o daru Svetega pisma; čas, da pogledamo »svetopisemska očala«, skozi katera gledamo na svet.
Spomnimo se, da smo »ljudstvo besede«, »kreatura Božje besede«, s poslanstvom, da to besedo živimo, oznanjamo in širimo v sodobnem svetu.
Iščemo načine, kako bolje »ravnati z Božjo besedo« (2 Tim 2,15). Kaj še lahko naredimo? Kaj lahko naredimo bolje?

Temeljna vizija

Nedelja Svetega pisma je priložnost, da se bolje ukoreninimo v »Božjem misijonu« v svetu, katerega izraz in moč je Božja beseda (Jn 1,1; Rim 1,16–17).

Temeljni etos

Ko različne Cerkve skupaj praznujejo nedeljo Svetega pisma, s tem na konkreten način izpričujejo svojo edinost ob Božji besedi – točno tam, kjer je ta edino možna. S tem pričujejo svetu, da stojijo skupaj ob Božji besedi in za Božjo besedo.

Dva načina praznovanja

Krepitev krščanske skupnosti

Spodbujamo se k rednemu in dobremu branju Svetega pisma.
Oblikovanje »okusa za Sveto pismo« – za njegovo branje, za podajanje njegovega sporočila drugim in za »zagovarjanje Svetega pisma« v širši slovenski družbi.
Gradnja zavesti, da naj bi bil vsak kristjan tako ali drugače »misijonar Božje besede« – aktivno vključen v oznanjevanje svetopisemskega sporočila in v podpiranje svetopisemskih projektov.

Delovanje skupnosti navzven

Poseben čas za »svetopisemski misijon«: predavanja, dogodki, koncerti, nastopi, deljenje svetopisemske literature.

Paket orodij

Svetopisemska družba je pripravila »paket orodij«, ki jih lahko uporabite v svoji župniji, cerkvi ali tudi v manjših skupinah. To so najrazličnejši pripomočki, ki posameznikom, skupinam in vsej skupnosti pomagajo k bolj živem in plodnem srečevanju z Božjo besedo.

1.1 Kratek svetopisemski maraton

Kako pripraviti kratek svetopisemski maraton si lahko preberete tukaj.

1.2 Nočno branje Svetega pisma

V soboto pred nedeljo Svetega pisma lahko v svoji skupnosti pripravite nočno branje Svetega pisma z molitvijo in slavljenjem. To je bedenje oziroma “vigilija” ob Božji besedi.

Tak dogodek je lahko zelo zanimiv za mlade, predvsem v smislu organizacije. Ker vključuje branje Svetega pisma, gre za nekakšen “Kratek Svetopisemski maraton” – zato tu velja vse, kar smo zapisali za primer tega dogodka.

Vendar pa nam takšno nočno branje oziroma vigilija omogoča več dinamičnosti in novih možnosti:

dogaja se ponoči (lahko zgolj zvečer do polnoči, lahko do jutra),
priporočljivo je, da se “maratonsko” branje Svetega pisma vsaj občasno prekine s petjem slavilnih pesmi (gl. 2.1), morda za vsakim prebranim poglavjem po ena pesem,
priporočljivo je, da se v celoti prebere ena svetopisemska knjiga, najbolje eden od evangelijev ali Psalmi;
za branje lahko uporabimo tudi zbirko svetopisemskih hvalnic in molitev Pred Božjim prestolom (ta besedila lahko uporabimo kot glavno svetopisemsko branje na dogodku ali pa, podobno kot slavilne pesmi, kot še eno “popestritev” med posameznimi poglavji svetopisemske knjige, ki jo beremo),
projiciramo lahko lične plakate s svetopisemskimi vrsticami, ki jih najdemo med slikovnim spremljevalnim gradivom (gl. 2.2),
“maratonsko” branje Svetega pisma se lahko prekine z zahvalnimi molitvami za dar Svetega pisma (glej predloge na desni, pod 4.1, 4.2 in 4.3),
pripravimo lahko tudi pričevanja, kako se Sveto pismo dotika ljudi v vsakdanjem življenju,
pripravimo lahko tudi pridigo, ki ljudi spodbudi za redno branje Svetega pisma (gl. 6.1).

1.3 Družinsko branje

Svetopisemski odlomek

Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje. In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.
(Pismo Rimljanom 12,1–2)

Razmišljanje

Vse Sveto pismo govori o Božjem usmiljenju in ljubezni. To je glavna tema. Takšna je glavna lastnost Boga, ki nam ga kaže Sveto pismo. Naj bo to stvarjenje sveta, Noetova rešitev, Abrahamov klic, osvoboditev Izraelcev iz suženjstva, Davidovo kraljestvo, vrnitev iz babilonskega ujetništva – že v Stari zavezi so vse glavne zgodbe predvsem izraz Božjega usmiljenja, ki vodi izgubljeno človeštvo nazaj k sebi. Ta napeta drama pa doseže svoj vrhunec v Novi zavezi: Jezus, Mesija, Božji Sin, pride in umre za nas, za naše grehe, in vstane od mrtvih za nas, da bi mi lahko zaživeli novo življenje. Prav to čudežno in čudovito dejanje Božje milosti ima pred očmi apostol Pavel na začetku prebranega odlomka. V prejšnjih enajstih poglavjih je izčrpno govoril ravno o tem: o Božjem usmiljenju v zgodovini Izraela in o rešitvi, ki nam jo prinaša Jezus. Ta rešitev je čisti dar od Boga, darilo njegove ljubezni.

S tem pred očmi nas Pavel spodbuja, naj primerno odgovorimo na prejeto darilo. Naš odgovor ni plačilo ali povračilo – to bi razvrednotilo lepoto daru in dobroto darovalca. Odgovor, o katerem govori Pavel, je res primeren darilu: ker je Božja ljubezen ljubezen, ki se žrtvuje, je edini mogoč odgovor prav takšna ljubezen. Ko se izgubljeni ljudje z vsem, kar so, svobodno predajo Bogu, on vidi, da je njegova ljubezen dosegla svoj cilj: začela je rasti v človeku ter se vračati nazaj k Bogu in naprej k sočloveku. To je »smiselno bogoslužje« – to je vse, kar si Bog želi. Ta ljubezen pa je povsem drugačna od vsega, kar poznamo in na kar smo navajeni v sedanji zmedeni, ranjeni in izgubljeni človeški družbi. Zato nas Božje usmiljenje preobraža, spreminja od znotraj navzven. Če se res predamo Bogu, njegova ljubezen po Svetem Duhu postane dejavna moč, ki preoblikuje vzorce našega mišljenja, naše želje, naš »notranji svet« in pa tudi naše govorjenje, načine reagiranja, navade ter obnašanje nasploh. Tako pod novo zavezo, pod oblastjo Božje milosti, človek zares lahko »razpoznava, kaj je Božja volja«. To pomeni, da človek osebno spoznava, kaj si Bog želi, in zaživi tisto zares dobro življenje, ki je prijetno Bogu in ljudem. To je najboljše na svetu, to je popolnost, ki jo ima Bog pripravljeno za nas.

Vprašanja za pogovor

Ali se zavedaš Božjega usmiljenja? Čutiš njegovo ljubezen do tebe? Kako bi jo opisal/a?
Kaj ti pomeni Jezus? Kako ti razumeš, kaj je naredil za nas?
Ko dobiš kakšno darilo, kako odgovoriš? Bi lahko podobno odgovoril/a tudi Bogu?
Ali je prava ljubezen res takšna, da se žrtvuje za drugega? Poznaš kakšen primer tega?
Ali veš za kakšno slabo navado, ki jo večina ljudi danes odobrava? Kako bi se ji lahko izognil/a?
Ali Bog za nas res hoče najboljše? Se o tem lahko prepričamo? Kaj ti brani, da bi res živel/a »najboljše«?

Molitev

Bog, naš nebeški Oče, hvala ti za tvoje usmiljenje z nami in za tvojo veliko ljubezen do nas. Hvala ti za Jezusa Kristusa, ki je umrl za nas in ki je vstal od mrtvih za nas. Hvala ti, ker nas je rešil, nas rešuje in nas bo reševal tudi v prihodnje. Hvala ti za veliko darilo, ki si nam ga dal. Pomagaj nam, ljubi Oče, da ti prav odgovorimo v svojem vsakdanjem življenju. Izročamo se ti. Tukaj smo, vzemi nas – vse kar smo, kar mislimo, kar čutimo, kar si želimo, vse kar delamo doma, v službi, v šoli, kjer koli – vse to izročamo tebi. Oblikuj nas po tvoji podobi. Naj nas moč tvojega Svetega Duha prenavlja in spremeni tako, da bomo lahko v vseh okoliščinah vedeli, kaj želiš ti. Ker to, kar ti želiš za nas, je v resnici najboljše. Pomagaj nam, da tega ne zgrešimo. V imenu Jezusa Kristusa, našega Gospoda, amen.

2.1 Pesmi na temo Božje besede

Pripravili smo nekaj predlogov za slavilne pesmi, ki se navdihujejo neposredno iz svetopisemskih odlomkov. Več pesmi lahko najdete na spletni strani SaSu in PrepihMedia.

2.2 Drugo spremljevalno gradivo

3.1 O živi Božji Besedi

Janez 1,1–18; 1 Mojzes 1,1–3; Psalm 33,6; Hebrejcem 1,1–3

Bog je Živi Bog, ki govori.
S svojo živo Besedo je ustvaril svet in ga nosi, drži v obstoju.
Ta živa Beseda je polna moči in življenja, vse je ustvarila, vse obnavlja, vse ozdravlja, vsemu daje smisel in pravo mesto. Je sovečna z Bogom in je sama Bog, druga oseba Svete Trojice.
Po svoji Besedi se je Bog neposredno razodeval svojemu izvoljenemu ljudstvu, Izraelcem, v njihovi zgodovini. Na Sinaju se jim je razodel kot skupnosti, sicer pa je govoril posameznikom (Abrahamu, Mojzesu, Jozuetu, sodnikom, Davidu in nekaterim drugim kraljem, še posebej pa prerokom).
Ta živa Beseda se je učlovečila v Jezusu iz Nazareta: v njegovem rojstvu, delovanju, učenju, še posebej pa v njegovi smrti in vstajenju.
Dobra novica, “evangelij” o njem – o njegovi smrti za vse ljudi in o njegovem vstajenju od mrtvih za vse ljudi – se zdaj v moči Svetega Duha, ki je bil poslan v njegovem imenu, širi po vsem svetu, ker je namenjena vsem ljudem. To je “beseda resnice” (Ef 1,13) in “beseda življenja” (1 Jn 1,1).
Sveto pismo je posebno, avtoritativno, navdihnjeno, od samega Boga izbrano in določeno pričevanje o tej živi Božji Besedi v svetu – v različnih “fazah” oziroma “dejanjih” njenega delovanja: ob stvarjenju, v Izraelovi zgodbi, v Jezusu in v prvi Cerkvi, ki je začela misijon “do skrajnih mej sveta” (Apd 1,8). Vsebuje tudi preroška videnja konca oziroma dovršitve Božjega dela.
Zato lahko rečemo, da je Sveto pismo celovito pričevanje o delovanju žive Božje Besede (z veliko začetnico) v svetu. Zato Sveto pismo imenujemo tudi kar “Božja beseda” – z malo začetnico.

3.2 Sveto pismo kot Božji dar

Janez 20,30–31; 2 Timoteju 3,15–17; 5 Mojzes 4,5–6

Razmislek o daru zapisane Božje besede

Kaj ta dar pravzaprav je
- Zapisana Božja beseda, zapisana v navadni knjigi, je pravzaprav “čudna” stvar (tudi v sopomenu “čudežna” in “čudovita”), ni nekaj samoumevnega.
- Ima “dvojno naravo”. Kakor Jezus, ki je popolnoma Bog in popolnoma človek, je tudi Sveto pismo, zapisana Božja beseda, popolnoma človeška beseda, zapisana v navadni človeški govorici v navadnih človeških okoliščinah in kulturah, a hkrati je po Svetem Duhu to resnična Božja beseda za vse ljudi.
- Avtoritativno pričevanje o živi Božji Besedi (gl. 3.1).
- Velika zgodba o Božjem dobrem delovanju skozi zgodovino (gl. 3.4).
- Je “sredstvo milosti”, s katerim nas Bog kliče k veri, da ga lahko spoznavamo; je sredstvo “Božjega misijona” v svetu
- Razglas “evangelija”, dobre novice o velikem Božjem dejanju v Jezusu Kristusu, ki ga je pripravljal skozi vso zgodovino. V Kristusu je “ustvarjeno vse” (Kol 1,16); “spravljeno/pomirjeno vse” (Kol 1,20) in “osrediščeno vse” (Ef 1,10), zato je on tudi središče Svetega pisma in njegov razlagalni ključ. Vse Sveto pismo je torej Božji dobri poziv, naj hvaležno in z zaupanjem sprejemamo to, kar je on storil za nas, in naj se vključimo v Božje delovanje, v novo stvarjenje, ki se je začelo z Jezusovim vstajenjem in ki se v nas nadaljuje po Svetem Duhu.
- Je “ljubezensko pismo” – sporočilo o neizrekljivi Božji ljubezni, ki se je do konca razodela v Jezusu in v njegovi smrti za nas na križu (Jn 3,16).
- Je Božja modrost, ki nas usposablja, kako prav in res dobro živeti (dobro po Božjih standardih, ne po naših!).

Kje in kako naj bi ga uporabljali
- Kje:
  - skupaj v cerkvi,
  - v skupini,
  - v službi s sodelavci (če se da),
  - v družini,
  - vsak sam osebno:
    - intenzivno: doma, “na skrivnem”,
    - spotoma, ko smo na poti ali kaj čakamo (žepno SP, mobilni telefon)
  - Kako:
    - kot vsakodnevni vir navdiha in vodstva za življenje,
    - s preučevanjem – poglobitev v Božje skrivnosti,
    - kot “molitvenik”: Psalmi, zbirka “Pred Božjim prestolom”
  - Kaj nam ta dar govori o Bogu:
    - Je osebni Bog, ki hoče osebno govoriti z nami (“vzel si je čas za nas”!)
    - Ima nam veliko povedati, veliko se še moramo naučiti, pred nami je “vseživljenjsko učenje” in neskončna rast “v Bogu”
    - Bog komunicira z nami prek besede, sporočila – rešeni smo prek sporočila/razglasa/dobre novice o Jezusu (Rim 1,16–17).
  - Kako naj bi se s pomočjo Svetega pisma osebno srečevali z Bogom
    - Če pristopamo k Svetemu pismu s preprostim in odprtim srcem, željnim učenja od pravega Učitelja (Lk 10,38–42; 2 Kor 11,3), nas Bog zvesto obišče in s svojim Svetim Duhom iz črke na papirju (2 Kor 3,6) naredi živo in močno Božjo besedo (Heb 4,12).
      Ta živa beseda nas:
      - očiščuje (Ef 5,26),
      - prenavlja (Kol 3,10),
      - preoblikuje (Rim 12,1–2),
      - preraja (1 Pt 1,23–25),
      - rešuje (Jak 1,21).
    - Tako se:
      - spreminjamo v Božjo podobo (2 Kor 3,18),
      - smo “enega duha” s Kristusom (1 Kor 6,17),
      - dejansko postajamo to, kar smo: njegovo svetišče, saj v nas prebiva Bog (1 Kor 6,19–20; Ef 3,14–21).
    - Božja beseda je seme večnega življenja, ki želi zrasti in dozoreti v sad. Z vztrajnim vračanjem k njej (Lk 8,15) gojimo sad Duha (Gal 5,22–23). Gre za dolg proces, v katerega se moramo vključiti marljivo in potrpežljivo, z zaupanjem, da bo ob svojem času obrodil dobre rezultate (Jak 5,7). Ta sad ni nič drugega kot Jezus v nas – njegov značaj, ki se začne zrcaliti v naših mišljenjskih in vedenjskih vzorcih, ki jih lahko vidijo tudi drugi ljudje in za to “slavijo našega Očeta, ki je v nebesih” (Mt 5,16).

3.3 Božja Beseda kot kruh življenja

Matej 4,4; 6,11; Janez 6,22–69

Prispodoba kruha v Svetem pismu pomeni osnovno hrano, se pravi nekaj, kar potrebujemo redno, vsak dan, da ostanemo živi in zdravi.
- Za Božjo besedo so v Svetem pismu še druge “prehrambene” prispodobe: mleko (za začetnike, 1 Pt 2,2) in močna hrana (za odrasle, 1 Kor 3,2; Heb 5,12–14). Božja beseda je tudi “živa voda” (Jn 4,14 idr.), ki odžeja najglobljo človeško žejo.
Hkrati je kruh prispodoba Jezusa samega (Jn 6,35) ter njegovih besed (Jn 6,63). V živi Božji Besedi, ki jo ob branju Svetega pisma prejemamo po Duhu, je življenje (Jn 1,4).
Prispodoba kruha nam najprej govori o tem, da naj bi se z Božjo besedo srečevali redno, vsakodnevno, disciplinirano in hkrati naravno, tako kot jemo zajtrk, kosilo in večerjo.Lepa prispodoba tega v Stari zavezi je mana, ki so jo Izraelci prejeli samo za vsak dan posebej – vsak dan znova so jo morali nabrati “svežo” (2 Mz 16,14–31).
- Življenjsko pomembno za vsakega od nas je, da si v svojem dnevnem ritmu najdemo in če je treba namerno ustvarimo “čase” in “prostore”, ko se srečujemo z Božjo besedo. To naj bi bilo zjutraj in zvečer, če je le mogoče, pa tudi vsaj malo časa nekje sredi dneva. Pomembno je, da nam ti “časi” pridejo v navado, da nam postanejo tako “naravni” kot to, da trikrat na dan jemo. Vsak naj torej pozorno prisluhne sebi (in če je poročen, svoji družini) ter poišče čase in trenutke, ki bodo najprimernejši.
- Pri rednem branju nam lahko pomagajo različna orodja in seznami (gl. 6.1). Vsekakor je priporočljivo, da ne beremo samo posameznih vrstic, ampak celotna poglavja oziroma celotne svetopisemske knjige.
Kako nas branje Svetega pisma nasičuje in v nas ustvarja Božje življenje?
- Božja beseda je luč, ki razsvetljuje našo temo (Jn 1,4b; 2 Kor 4,6).
- Ko pozorno prisluhnemo Svetemu pismu, Sveti Duh prodira v naše globine in nam razkriva vse, kar je v nas slabega, “starega”, grešnega, skratka neskladnega z Bogom.
- Hkrati vidimo “obličje svojega (novega) rojstva” (Jak 1,23), se pravi vidimo, kako nas je Bog na novo ustvaril v Kristusu, kakšen je naš novi “jaz” v Kristusu. Božja beseda nam po Svetem Duhu tudi daje moč za bivanje v tem novem.
- Božja beseda nas torej kliče in v nas povzroča obrat od starega k novemu. Ko svobodno priznavamo svoje grehe in se v veri oklepamo “novega človeka”, se v nas vrši preobrazba (Rim 12,2) oziroma posvečenje (Heb 12,14), ki je cilj Božjega delovanja.
- Božja beseda nas osvobaja od sužnjevanja grehu za svobodno bivanje Božjih otrok (Jn 8,31–32; Rim 8,12–16). Gre za pristno, resnično svobodo, ki je svet ne pozna (Gal 5,1); značilnost te svobode je krščanska ljubezen (Gal 5,13) in sploh ves sad Duha (Gal 5,22–23).
- Z Božjo besedo torej Sveti Duh ureja naše notranje in zunanje življenje ter ga oblikuje po podobi Božjega Sina. Ta “red” je red Božjega kraljestva in novega stvarstva – to je v resnici pravo, novo “večno” življenje, ki ga (nepopolno, vendar dejansko) izkušamo že tukaj.
- To novo, “Božje” življenje, je res “dobro” življenje v pravem pomenu besede – prinaša pravo zadovoljstvo, mir in veselje. Človek, ki vztrajno pušča Besedi, da ureja njegovo življenje, je spravljen z Bogom in z vsem stvarstvom. Božja beseda v njegovem življenju vse postavlja na pravo mesto. In tudi sam ve in čuti, da je postavljen na pravo mesto v stvarstvu, pred Bogom in pred ljudmi. To je prava “sreča” in prava “nasičenost”. To je vsebina svetopisemskega pojma “pravičnosti” – in Jezus obljublja: “Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.” (Mt 5,6)

3.4 Branje Svetega pisma kot vstopanje v Božjo zgodbo

Efežanom 2,11–22; 1 Peter 2,1–10; Apostolska dela 1,8

Sveto pismo je “velika zgodba” o Božjem dobrem, rešilnem in zdravilnem delovanju skozi vso zgodovino in po vsem svetu; zgodba, ki obsega preteklost in prihodnost, vse čase in kraje in ki vključuje vse ljudi – tudi mene in tebe kliče k vključitvi!
To je drama v petih dejanjih – glej knjižico “V drami odrešenja” in kratko video predstavitev Zgodba o vsem!
Prav z branjem in s sprejemanjem svetopisemskega sporočila vstopamo v to zgodbo in postanemo aktivni udeleženci v njej. To je Božji načrt, Božji klic, Božje povabilo vsem ljudem.
Naše mesto v drami se nahaja sredi petega dejanja. Smo “pogani”, ki nas je dosegla Božja beseda in smo zato po Božji milosti vključeni v življenje in delovanje nove človeške skupnosti (zametek novega človeštva!), ki se zbira okrog Jezusa po Svetem Duhu. To skupnost Nova zaveza imenuje “Cerkev”. Naša naloga je, da zvesto “improviziramo” svojo vlogo – zvesto temu, kar se je v drami zgodilo že prej in zvesto temu, kar vemo, da se še bo zgodilo. Zato moramo dobro poznati vse Sveto pismo.
Z vstopanjem v to zgodbo zapuščamo “svetovni nazor”, ki prevladuje v (sekularni) družbi, v kateri živimo, in vstopamo v “Božji pogled na svet”, v svetopisemski svetovni nazor, v svet, kakor si ga je zamislil Bog in kakor ga obnavlja in ozdravlja v Kristusu. S tem vstopanjem se pridružimo njemu in aktivno postajamo del “ozdravljenja” in “obnovitve”, ki jo Bog po Svetem Duhu zdaj vrši v svetu. Ta premik v “Božji svetovni nazor” je “obnova uma”, o kateri govori Sveto pismo (Rim 12,2 idr.).
- Sveto pismo je kot “očala”, skozi katera gledamo svet in s pomočjo katerih na določen način razumemo sebe, Boga in sploh vse; postavljeni smo v posebne medsebojne odnose v omenjeni veliki zgodbi.
Zato je pomembno, da se pri branju Svetega pisma ne osredotočamo na predvsem na posamezne svetopisemske vrstice, ampak na celotna poglavja in knjige, te pa vedno razumevamo v luči celotne zgodbe in glede na mesto, ki jo imajo v njej.
Ključnega pomena je, da se dobro seznanimo s celotnim sporočilom Svetega pisma. Če ga še nismo prebrali, lahko začnemo z Bistvenih sto (gl. 6.1.2).

4.1. Zahvale za dar Svetega pisma in za ljudi, ki so nam ga posredovali

Nameni

Zahvala Bogu za dar Svetega pisma, da ga lahko imamo prevedeno v svoj jezik ter nam je dostopno, tako da ga lahko vsak dan uživamo.
Zahvala Bogu za ljudi, ki so nam posredovali Sveto pismo skozi zgodovino: svetopisemski pisci, starodavni prepisovalci in prevajalci, Ciril in Metod, Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Jurij Japelj, Josip Stritar, Anton Chráska ter vsi sodobni prevajalci Svetega pisma.

Predloga

Bog, naš nebeški Oče, hvala ti za Sveto pismo, za tvojo zapisano besedo. Hvala ti za veliko zgodbo odrešenja, ki je obsežena v njem. In hvala, ker si se odločil, da nam boš spregovoril s preprostimi človeškimi besedami, v našem jeziku, ter se nam tako razodeval in nam postal blizu.
Hvala ti, ker je tvoja beseda prevedena tudi v slovenski jezik, da jo lahko poslušamo, beremo in se vanjo poglabljamo. Zahvaljujemo se ti za vse, ki so že od prvih stoletjih skrbeli za tvojo zapisano besedo: hvala ti za pisce, ki si jih navdihnil, in za mnoge prepisovalce, ki so jo ohranjali, včasih tudi za ceno svojih življenj. In hvala ti za vse naše prevajalce: za Cirila in Metoda, za Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Jurija Japlja, Josipa Stritarja, Antona Chráska ter za mnoge druge pretekle in sodobne prevajalce. Blagoslovi, vodi in s svojim Svetim Duhom podpri vse, ki danes pri nas nadaljujejo to poslanstvo. V imenu Jezusa Kristusa, učlovečene Božje Besede, amen.

4.2. Prošnje za širjenje in delovanje Božje besede v Sloveniji

Nameni

Prosimo, da bi se Božja beseda širila v Sloveniji (2 Tes 3,1), da bi se razraščala in obrodila svoj sad (Mr 4,20; Kol 1,5–6).
Naj Bog pošlje svojo besedo in nas ozdravi (kot narod, kot skupnost in kot posameznike – Ps 107,20).
Da bi vsi kristjani več in bolje brali Sveto pismo, se vanj poglabljali, se redno napajali iz izvira njegove modrosti, spoznavali Boga in se tako utrjevali v veri v Jezusa, ki je središče Svetega pisma.

Predloga

Nebeški Oče, poslal si svojo besedo milosti in resnice, dobro novico o Jezusu Kristusu, da bi bila vsem ljudem v odrešenje. Naj se torej tvoja beseda širi po Sloveniji, se razrašča in daje svoj dobri sad. Pri tem odstrani vse ovire ter ji povsod na široko odpri vrata.
Pošlji, Bog, svojo besedo in nas ozdravi. Reši naš narod, ozdravi naše skupnosti, podpri naše družine; reši nas iz naših »jam«, kamor smo padli, ozdravi nas nevere in sprtosti, odpusti naše grehe ter bratsko kri, ki smo jo prelili.
Pomagaj, Oče, vsem kristjanom, da bi z veseljem pogosto brali Sveto pismo in se vanj z užitkom poglabljali. Vedno pošiljaj svojega Svetega Duha vsakemu bralcu, da ga vodi in navdihuje z nebeško modrostjo, s spoznanjem Kristusa in z razumevanjem tvojega čudovitega načrta za odrešenje vseh ljudi. Amen.

4.3. Prošnje za prevajanje Svetega pisma in za tiste, ki se zdaj z njim ukvarjajo

Nameni

Za prevajanje Svetega pisma v jezike, ki ga še nimajo; za vse, ki delajo na tem.
Za Svetopisemsko družbo Slovenije, da bi lahko učinkovito opravljala in razvijala delo s Svetim pismom, da bi njegovo sporočilo lahko doseglo, izzvalo in preobrazilo življenja ter prineslo božjo spravo in ozdravljenje ljudem v naši deželi.
Za vse, ki so udeleženi v “svetopisemskem misijonu” v Sloveniji – v širjenju svetopisemskega sporočila, v njegovem podajanju, razlaganju, poučevanju in nasploh približevanju ljudem, da bi lahko prišli v stik z njegovim pravim avtorjem, Bogom.

Predloga

Bog, naš Oče, svojo besedo si poslal vsem narodom, ljudstvom in jezikom. Prosimo te za mnoge, ki še vedno nimajo Svetega pisma v svoji materinščini: pomagaj in milostno nakloni, da bi kmalu dobili svoj prevod. Okrepčaj vse misijonarje, prevajalce in podpornike, ki so udeleženi pri tem delu; zaščiti jih pred nevarnostmi in blagoslovi njihov trud.
Molimo tudi za Svetopisemsko družbo Slovenije, za njeno vodstvo, za zaposlene ter za vse njihove sodelavce in prostovoljce: podeli jim vodstvo in moč Svetega Duha, da bodo lahko učinkovito opravljali delo s Svetim pismom ter ga še naprej razvijali; podpiraj in opogumljaj jih pri poslanstvu, ki si jim ga zaupal, ter jim nakloni, da jih bodo dobrohotno sprejemale in podpirale vse slovenske Cerkve.
Prosimo te za vse krščanske delavce, ki se trudijo, da bi nam posredovali in približali tvojo besedo: odpri jim vrata besede, da bodo pogumno oznanjali skrivnost evangelija; naj govorijo, kakor je prav za Božje besede. Podeli jim modrost in moč Svetega Duha za poučevanje in razlaganje Svetega pisma, da bodo tisti, ki jih poslušajo, lahko osebno izkusili Tebe, ki si njegov izvor in resnični avtor. Po Jezusu Kristusu, našem Gospodu, amen.

5.1 Podpora lokalnim svetopisemskim projektom

Radi berete Sveto pismo? Dejstvo, da ga imamo lahko pri roki, ni samoumevno. Za vsakim svetopisemskim prevodom so leta intenzivnega dela. Jezik se spreminja, zato bomo vedno potrebovali nove prevode. Poleg tega je danes Sveto pismo mnogim tuje, zato je potrebno, da so v Kristusovem telesu organizacije in posamezniki, ki se načrtno ukvarjajo z “bibličnim misijonom”.

Zato je prav, da ob nedelji Svetega pisma člane skupnosti spodbudimo k podpiranju svetopisemskega dela. S tem se goji zavest, da naj bi vsak kristjan podpiral delo s Svetim pismom in bil tako “udeležen v evangeliju” (Flp 1,5).

V mnogih državah gre nabirka tega dne za splošno podporo lokalne svetopisemske družbe.
- Svetopisemska družba je “last” vsake posamezne Cerkve; želi, da bi jo vsi doživljali kot “svojo”. Cerkve so jo ustanovile in služi njim, zato je prav, da jo podpirajo. Je posebna “roka” vsake posamezne Cerkve, ki skrbi za delo s Svetim pismom ter služi tej lokalni skupnosti in vsem ljudem.
- Lahko se izbere tudi eden izmed točno določenih projektov Svetopisemske družbe Slovenije (Življenje z Jezusom, Božja beseda v novih medijih, Luč v temi).
- Posameznikom v skupnosti lahko tudi predstavimo možnost, da postanejo člani ali redni podporniki Svetopisemske družbe – prek zloženke ali prek spletne strani.
Sicer pa je priporočljivo, da se daruje za kateri drug svetopisemski projekt, v katerega je vključena lokalna skupnost.

6.1 Odločitev za redno branje

Nedelja Svetega pisma je odlična priložnost, da izzovemo člane skupnosti, naj se odločijo za redno branje Svetega pisma. Pri tem lahko priporočimo katero od naslednjih orodij:

Za začetnike: Mojih 30 dni s Svetim pismom
Za tiste, ki bi se radi spoznali s celoto SP: Izziv “Bistvenih sto” (seznam oziroma kazalo in pa tudi knjiga)
Za tiste, ki se odločijo, da ga bodo prebrali v celoti: Seznam za branje celotnega Svetega pisma v enem letu
Za tiste, ki bi radi bolje razumeli in brali Sveto pismo: knjiga V drami odrešenja, ki nam pomaga seznaniti se s celoto Svetega pisma in vstopiti v njegovo zgodbo
Razna druga orodja:
1. Orodja, predstavljena na naši strani “Sveto pismo”
2. Stran BIBLIJA.net, kjer se lahko naročimo tudi na prejemanje odlomkov po e-pošti
3. Sveto pismo na Facebooku, kjer redno prejemamo svetopisemske vrstice

Če želite vzorce omenjenih gradiv prejeti po pošti, nas prosimo kontaktirajte.

6.2 Širjenje Svetega pisma

Ob nedelji Svetega pisma je koristno, da člane skupnosti spodbudimo h konkretni akciji – naj postanejo dejavni pri širjenju Svetega pisma. To lahko storijo na več načinov:

Kupijo Sveto pismo v dar bližnjemu ali prijatelju.
Postanejo “Sejalci besede”.
Spodbujajo svoj krog (družina, prijatelji, molitvena skupina) k rednemu branju Svetega pisma z omenjenimi orodji.
Za mlade:
- Delijo brezplačni snopič Daj Besedo.
- Pridružijo se Facebookovi skupini Ambasadorji Besede.