Z Marijo sem bil poročen 59 let. Na njej mi je bilo všeč vse. Bila je čudovita oseba: inteligentna in sposobna.
Imela je številne zdravstvene težave in leta 2020 so ugotovili, da glede na njeno stanje, nujno potrebuje cepivo. A bili smo prepozni in Marija je zbolela. Bilo je 16. decembra. Naslednji dan jo je prišel pogledat zdravnik in rekel: “Če ne bomo ničesar storili, imate dva dni življenja”. Odločila se je, da gre domov, in živela do 4. marca.
“Nekako gre. Ljudje so čudoviti in pomagajo. Včasih pa se mi zdi, da živim tako, kakor da se bo Marija zdaj zdaj vrnila s svojih nebeških počitnic.”
“Včasih se ponoči zbudim in se počutim grozno. Nekega jutra v začetku tega leta sem se zbudil. Sedel sem na robu postelje in se počutil popolnoma prazno. Odkar je Marija umrla, sem začel vsak večer brati psalme. Tistega jutra mi je prišel na misel psalm 46: “Bog nam je zatočišče in moč, pomoč v stiskah, vedno navzoča. Zato se ne bojimo, ko se zemlja spreminja in se gore majejo v osrčju morja.”
“S tem besedilom na ustnicah se je tisti dan popolnoma spremenil. Videti je bilo, kot da je vzšlo sonce in da bo nekako šlo. Bilo je zelo nenavadno, a tako resnično. Božja beseda je resnična.”
