Ta prevod Svetega pisma (ki je izšel leta 1611) je tretji prevod Svetega pisma v angleški jezik, ki ga je odobrila Anglikanska cerkev. Prevajalo ga je 47 ljudi pod okriljem kralja Jakoba I. Prevod je bil večkrat revidiran (najbolj razširjena je verzija Benjamina Blayneya iz Oxforda leta 1769). V začetku je vseboval devterokanonične knjige, v kasnejših izdajah pa so jih izpuščali. Gre za eno najpomembnejših knjig angleške kulture tudi danes, saj je tudi oblikovala angleško govoreči svet.
Olivno zeleno Sveto pismo je lično in prijetno na otip. Obreza je zlate barve. Čeprav je Sveto pismo majhno, je pisava dobro berljiva (8 pt). Med besedilom so reference (navezujoči se citati). V prilogah se najde ”where to find…”, konkordance po tematikah, tabela mer in barvni zemljevidi.